Blog
Prijetno branje

Medtem ko mnogi strokovnjaki s področja imunologije zagovarjajo naravno imunost, je v svetu obveljalo stališče do nujnega cepljenja. Cepljenje je ponekod postalo celo obvezno, pa tudi če (še) ni, se ljudje množično odločajo zanj – ne le zaradi zaščite pred covidom, ampak tudi zaradi svobode. Nekoč so za svobodo odhajali v partizane, danes pa na cepljenje!

Vsakdo je odgovoren za svoje zdravje, le farmacija svoje odgovornosti za zdravje ljudi, cepljenih proti covidu, ne priznava. Medtem pa vedno več ljudi, ki so se cepili proti covidu, oboleva za vrsto bolezni. Proizvajalci cepiv trdijo, da cepiva ne vsebujejo nobenih dodatkov oz. kemikalij. Pravijo, da cepivi Pfizer in Moderna vsebujeta polietilen glikol (PEG), ki je v tudi v nekaterih potrošniških izdelkih, cepivo Johnson & Johnson pa polisorbat 80, pogosto sredstvo za raztapljanje, prisotno v številnih potrošniških izdelkih. Ostali sestavini naj bi bili le še sol in etanol, za stabilizacijo mRNA naj ne bi uporabljali nobenih kemikalij, zato je potrebno cepiva hraniti pri tako nizkih temperaturah. V fazi poskusnega cepljenja z gensko spremenjenim cepivom je nemogoče predvideti kakšen bo učinek na genske spremembe v človekovem organizmu. To bo pokazal šele čas. Prišel pa je že čas, ki ga je napovedal puščavnik Sv.Anton Veliki:  "Prišli bodo zadnji časi, ko bo devet bolnikov prišlo do enega zdravega in reklo: bolan si, ker nisi tak kot mi."

Zadnje ugotovitve raziskav o škodljivosti cepiv proti covidu so nadvse zaskrbljujoče, saj dokazujejo visoko toksičnost cepiv in veliko verjetnost nove “pandemije” in smrti zaradi stranskih učinkov cepiv.  Najnovejše raziskave so namreč dokazale, da fragment virusa covid, imenovan tudi beljakovina spike, povzroča nepopravljivo škodo v celicah.
Podobno kot po vsaki kemo- in radioterapiji ter pri dolgotrajnem jemanju zdravil se je tudi po cepljenju potrebno razstrupiti. Glede na dokazano prisotnost zelo toksične beljakovine spike, pa je potrebno uživati tudi fitoterapevtske proizvode, ki vsebujejo čago, saj ima ta najvišjo vsebnost kvercetina: čagin čaj, čaga z elevterokokom in čaga z rožnim korenom. Kvercetin namreč deluje tako, da blokira vezavo beljakovine spike na receptorje ACE2, kar ovira vstop virusa v celico. O pomenu kvercetina sem pred časom pisala v članku Hipokrat in Codex Alimentarius, ki ga lahko najdete na www.sebur.si

Tako kot je nujna zaščita celice pred vdorom spike beljakovine, je nujno tudi izločiti toksine iz telesa.  Toksini se iz telesa izločajo skozi jetra, ledvice, debelo črevo in kožo.

Jetra sintetizirajo na tisoče vitalnih molekul, predvsem proteinov, ki jih potrebujemo za življenje. Poleg tega opravljajo nalogo razstrupljanja. V jetrih se proizvaja tudi glutation, ki ga imenujejo tudi kralj vseh antioksidantov. Da ga tvorimo več, je potrebno uživati veliko surovega česna in čebule, na povečano tvorbo tega nadvse pomembnega encima pa deluje tudi agarikus ali macesnova goba. Zdravilni učinek agarikusa je znan že od antičnih časov.  Avicena, Plinij in Dioskorid so agarikus omenjali kot zdravilo   za zdravljenje vrste bolezni in učinkovito zaščito pred zastrupitvami.  Grki in Rimljani so beli agarikus, ki so ga preko črnomorskih kolonij dobivali iz Sibirje, plačevali s srebrom – za vsako unčo posušenih gob z enako količino srebra.
Močan farmakološki učinek agarikusa je sodobna znanost razložila z natančno analizo njegovih biološko aktivnih snovi in ugotovila nenavadno visoko vsebnost (tudi do 70%) zdravilnih smol, česar ni moč najti pri nobeni drugi rastlini.  Ključna sestavina agarikusa je agaricin ali agaricinska kislina, ki jo je farmacija sprva ekstrahirala iz agarikusa, zaradi izjemnih zdravilnih učinkov pa so to snov tudi sintetizirali. Klinične študije so namreč pokazale, da agaricin odstranjuje iz organizma toksine, pa tudi razgradne produkte raka v različnih fazah, tudi v stanju nekroze.    

V programu profesionalne fitoteapije dr.Korepanova je tudi posebna čajna mešanica za  jetra – ALFIT 3, ki vsebuje regrat, čago, koruzne laske, pegasti badelj, prerast, koprivo in deljenolistno srčico. Izbrana zelišča delujejo na povečano izločanje žolča in izboljšujejo delovanje jeter.

Pomemben organ za razstrupljanje je tudi črevesje. Za odpravljanje toksinov in pravilno delovanje črevesja je v programu fitoterapije dr.Korepanova proizvod ALFIT 14 , ki vsebuje korenino navadnega repinca, semena lanu, pravo kamilico, šentjanževko, čago in deljenolistno srčico. Izbor zelišč deluje protivnetno, spazmolitično, protibolečinsko in zaščitno v vsem prebavnem traktu, ima blag odvajalni učinek in normalizira kislost želodčnega soka.  
 
Za čiščenje sečil dr.Korepanov priporoča čajno mešanico ALFIT 6, ki vsebuje vedno zeleni gronik, brusnice, debelolistno bergenijo, navadni peteršilj, navadni koper in deljenolistno srčico. Izbor zelišč deluje protivnetno, diuretično in uroantiseptično in normalizira prepustnost kapilar ledvičnih glomerulov.
 
Ker se toksini izločajo tudi skozi kožo, je potrebno, da se vsak dan prepotimo – ali s fizično aktivnostjo, v savni ali v “fitobočki” – v lesenem sodčku iz lesa sibirske cedre. Savnanje v tem sodčku deluje kot fitoterapija, saj les sibirske cedre izloča zdravilne fitoncide, terapevtski učinek pa imajo tudi zelišča, ki jih lahko dodamo v izparilnik.  Zaradi obilnega znojenja se poveča aktivnost žlez z notranjim izločanjem in žlez lojnic, kar pripomore k razstrupljanju telesa. Poveča se tudi aktivnost srca in pljuč, ki nista obremenjena kot pri klasičnem savnanju, saj glava gleda ven iz sodčka in tako ni izpostavljena visokim temperaturam. Pri savnanju v cedrovem sodčku z zeliščno paro se razširijo krvne žile, izboljša se prekrvavitev kože, mišic, sklepov, notranjih organov, stimulira se presnova na celični ravni – torej izgradnja in razgradnja organskih molekul, poveča se izkoristek kisika in izločanje ogljikovega dioksida. Telo se očisti toksinov, kar na celičnem nivoju spodbudi delovanje vseh organov in sistemov, metabolizem se normalizira, koža se očisti, postane elastična, mehka in nežna, poveča se odpornost organizma, povečano je tudi izločanje endorfinov ali hormonov sreče, kar prispeva k dobremu počutju.

Maria Ana Kolman