Подвесные унитазы - Интернет магазин
игры на дисках- гитара

Na starost na konju 2.del

Denis se je samo navihano smehljal, ko smo vzhičeni nad razgledom lezli s konj in slikali jezero in gore pa reko, ki je tekla iz jezera. Potem smo šli peš po dosti strmi poti navzdol in peljali konje na vrveh do reke, ki je iztekala iz jezera. Ob reki smo se utaborili.

Slika 6: Po vzponu smo zagledali Kučerlinsko jezero in reko Kučerla, ki izteka iz njega. Gora na desni se imenuje "Bezimenaja" - "brez imena" okoli 3500m

Postavili smo šotore, zakurili ogenj, skuhali čaj in potem odšli peš na obhod okolice. Reka, ki je iztekala iz jezera je po kakih 200 metrih pritekla v drugo manjše jezero, iz njega pa potem ponovno izšla v brzice.

Prečkali smo most, ki je bil postavljen prek reke malo nižje od njenega izliva iz jezera ter prišli na pravo "plažo" iz finega peska. Kljub mrazu smo se, ob diskretnem umiku vodnikov, slekli in se skopali v jezeru, ki ni imelo več kot 8 stopinj Celiusa. Je namreč ledeniško, ne le po izvoru ampak vanj vteka voda, ki izhaja izpod enega do številnih ledenikov Katunskega gorskega masiva. Po poti nazaj v tabor smo naleteli na bregu na nenavadno velike rdečkasto-rumene iztrebke. Denis je povedal, da so medvedji, da pa se medved ljudi izogiba in naj nas ne bo strah. Potem pa smo prišli do celih blazin rdečih brusnic in se napasli kot živina.

 

4.dan

Ponoči je zopet deževalo in bilo je mrzlo. Zjutraj je sneg ležal le kakih sto metrov višje in med dežjem so se pojavile snežinke. Vladimir je zakuril ogenj še preden smo ostali prišli iz šotorov in potem smo skupaj pripravili zajtrk. Konji so bili mokri, zbrali so se skupaj in videlo se je, da komaj čakajo, da krenemo nazaj. Ko je vodnik konj Denis nalagal opremo na konja, ga je vsak držal za vrv in ko so bili vsi natovorjeni, smo krenili nazaj po dolini reke Kućerla. Na poti so se tako odpirali drugi pogledi na pot, obenem pa smo vsi postali na konjih bolj samozavestni. Kljub temu se je še zgodilo, da je koga udarila veja, meni pa je na ozkem prehodu med skalami potegnilo z noge streme. Pa sem ga sam spravil nazaj, kar med ježo in samo z nogo, ne da bi si ga nastavil z roko, kar je seveda baje prav.

Slika 7: Kamnito in blatno pot so konji brez težav premagovali.

 

Razmišljal sem o tem, zakaj mi je na konju tako všeč. Mogoče zato, ker te uboga, ne da bi pri tem godrnjal. Primerjava z žensko je odveč! Konj pa je še pameten povrhu tega in, če ga usmeriš napačno, bo lepo stopil po poti, za katero ve, da je prava. Pri tem pa ti še nič ne očita... No, "ko bom velik" se bom znal s konjem tudi zliti v eno, kar mi pač sedaj še ne gre. Pa vendar je lepo biti na konju.

Povsem v predvidenem času smo prispeli na kraj blizu pečine s petroglifi, kjer naj bi prenočili. Dovolj smo bili zgodnji, da smo v miru postavili šotore, zakurili ogenj in nato odšli na drugo stran doline, pod hrib, kjer je ostanek paleolitske jame. Strop se je bil namreč podrl in ostala je zadnja stena, na kateri pa so ostali petroglifi.

 

Slika 8: Pečina iz paleolitika s petroglifi.

 

To so vklesane upodobitve v kamen, ki so na tem mestu predstavljale večinoma divje živali, največkrat kozoroga in lovce z loki. Predel so več let proučevali japonski arheologi in dela bodo menda še nadaljevali. Naš vodič Vladimir nam je povedal, da je blizu te jame izvir vode. Ta izvir je izvir njegove družine že več generacij. Za njih je to sveti kraj, kamor hodijo ne le moliti k duhovom ampak se prihajajo tudi zdraviti. Zato nam ni želel pokazati izvira in nas je prosil, da ne hodimo v tisto smer, ker bi sicer brez težav izvir našli. Seveda smo upoštevali njegovo željo. Pri tem sem se spomnil na tri zapovedi Altajcev, o katerih nam je dva dni pred izletom na konjih, v Karakolski dolini pripovedoval vodič Anatolij. Možak je sicer Altajec, lovec in reševalec, specialec za izredne razmere. Altajske zapovedi so naslednje: 1. Vsaka stvar naj ima smisel! 2. Za vsako stvar mora biti pravi čas! 3. Pri vsaki stvari je potrebna mera! Malo vendar dovolj. Pri nas imamo deset zapovedi, ki pač veliko prepovedujejo in jih malokdo zna na pamet!

Zvečer smo se nekateri zopet okopali v bližnjem potoku, ki se je nižje doli stekal v reko Kučerlo.

 

5.dan

Tokrat je bila noč jasna in nič toplejša, kot je bila ob jezeru. Zjutraj smo pohiteli, pozajtrkovali in pospravili vse za seboj ter se odpravili proti naši bazi v Tjunguru. Konji so čutili, da gredo domov, zato so večidel sami od sebe šli v drncu. Nekajkrat smo jih morali kar odločno zadrževati, da niso oddirjali naprej. Ves čas so se tudi prehitevali in kjer se je le dalo so bili tudi po trije vštric. Kljub temu je bila ježa varna, saj ko smo prišli na strmo pobočje nad reko, so se umirili in šli mirno eden za drugim. Zopet me je prevzel užitek jahanja in tokrat me nad prepadom ni nič zvijalo in sem se na konjskem hrbtu počutil varnega. Ko smo potem prišli ven iz gozdnega dela poti in so se odprli travniki, smo zopet šli v drncu in pot do končne postaje hitro prejahali. V petih dneh smo bili na konjih 26 ur in napravili več kot 70 km po gorah.  Ko smo razjahali smo večji del uspeli sami tudi sneti torbe in opremo in ko je konjem Denis snel še sedla in pokrivala, so svobodni oddirjali na prostrano jaso ter se pridružili drugim konjem na paši.

Slika 9. Naši konji so se po končani ježi pridružili na paši drugim konjem

 

Tako se je prav idilično končalo naše jahanje in vsi veseli pa tudi zaudarjajoči po konjih smo prišli v bazo.

 

Za konec

Ali kdo ve, kako je po naše ženska oblika za jezdeca ali konjenika? Mi smo jih imeli kar 6 - žensk namreč, pa nobena ni vedela kaj je, ko je na konju!

Kaj Jeep, Mercedes, kaj Porsche, konja svojega bi imel!  Zvečer po končani ekskurziji smo se seveda z vodičem že dogovarjali za naslednje leto. Dobro bi bilo priti tja k njim, na konec ceste (v Tjungur), koncem julija ali v začetku avgusta in si vzeti najmanj deset dni za potovanje na konjih pa bi uspeli brez hitenja videti še vse, kar tokrat nismo in še kaj več. Ja bil sem na konju in se tudi počutil "na konju". Morda pa je nekaj konjeniškega v mojih kavkaških genih.

Slika 10: Avtor prispevka z Gnjitkom, 20 let starim konjem.

 

Eldar M. Gadžijev

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Гантели и штанги. Купить гантели и штанги
Детские спортивные костюмы