Подвесные унитазы - Интернет магазин
игры на дисках- гитара
  • dolina-Jarlu-1
  • TAJGA-15
  • P1020590
  • DUH GOZDA-3
  • P2270076
  • IMG 0906 Copy
  • BREZA-13 Copy
  • TAJGA-2

Prizori iz Altaja 2017

Republika Altaj je avtonomna republika Ruske federacije v Sibirskem zveznem okrožju. Sibirski Altaj je nastal po tektonskem trčenju Indije v Azijo. Dva velika tektonska preloma Kurai in Tashanta sta še vedno tektonsko aktivna. 

Vabljeni k branju celotnega prispevka v pdf obliki: Članek v pdf

Fotoreportaža: Fotoreportaža

Članek v reviji ISIS Zdravniške zbornice: Članek v pdf

Posnetek potepanja: Video posnetek

Maria Ana Kolman

Altaj 2018

Potepanje po Altaju

Treking s konji 14 dnevno potovanje v srce Zemlje – treking s konji – divje reke, jezera, sibirski gozdovi – veličastna Beluha (4.506m), popek sveta – skrivnostna Šambala ali Belovodje – šamanska tradicija – starodavna mesta moči – starodavna zibelka civilizacij – nepozabno, edinstveno doživetje samo za pogumne.
 
 
Vzpon na Beluho Beluha (Altaj, 4506 m) je velik gorski masiv z dvema izrazitma vrhovoma in sedmimi ledeniki. Ima zanimivo lego, od vseh treh oceanov je namreč enako oddaljena. Po starodavnem izročilu predstavlja povezavo Zemlje z vesoljem in nosi naziv Oltar Zemlje.
 
 
Plato Ukok Potovanje v zgodovino! Izjemna arheološka najdišča pod Unescovo zaščito. Ukok, znan tudi kot Nebesni pašniki ali Altajski Tibet, je planota na višini 2000 do 2500 m na Altaju v južni Sibiriji, na meji z Mongolijo.
 

 

Sibirska Čaga

Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in gobe po antioksidativni vrednosti. Najbolj cenjena je sibirska čaga, ki  raste na področju Gornjega Altaja v težkih življenjskih pogojih in ima kot potrjujejo primerjalne klinične študije kar 12-krat močnejši terapevtski učinek kot čaga iz nižinskih področij.

Preberi več...

Drevesa 2.del

Čaščenje kulta dreves sega v čas animizma, iz katerega so izšle vse religije. Arhaični človek je navzočnost duhovnih sil doživljal kot izkustvo, zato je imelo verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja, ki bivajo v drevesih, značaj resničnosti. Duhovi so sčasoma postali bogovi, ki so imeli podobne lastnosti kakor ljudje, zato so bili odnosi med ljudmi in bogovi zelo »človeški«: izkazovali so si ljubezen, sovraštvo, spoštovanje, se obdarovali in tudi kaznovali.

Preberi več...

Jantar

Jantar je fosilna oblika smole, ki je skozi dolgo časovno obdobje polimerizirala in je starejša od 40.000 let. Spada med organske snovi in je amorfen, torej
brez kristalne zgradbe.

 Preberi več

 Jupi za Jantar!

 

Žlička Sibirske cedre s storžkom

Žlička Sibirske cedre s storžkom

 

 V trgovino

 Preberi več

 

 

Sibirija

V srcu sveta 

Članek s potovanja po Altaju objavljen v reviji Jana!

Članek v pdf

Najtežja preizkušnja

Članek v pdf

 

Ustavimo staranje

Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem,
kako upočasniti procese staranja in posledično podaljšati življenje.

Članek v pdf

Iz knjige Praktika zdravja povzemam pet tibetanskih vaj za ženske s priporočilom vsem ženskam, naj postanejovaša vsakodnevna telovadba. Vsem tistim ženskam, ki  že telovadijo po moški varianti, pa priporočam, da poizkusijo spodaj opisane vaje in same prepoznajo razliko.

Preberi več...

Drevesa 1.del

Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo. Do prihoda krščanstva so bila drevesa izvorna povezava med bogom in človekom.

Preberi več...

Članek o knjigi v reviji Zarja: Preberi članek...

Ruska fitobočka

CEDROV SODČEK Z ZELIŠČNO PARO  ali SLAVNA RUSKA FITOBOČKA

Cedrov sodček z zeliščno paro je podoben navadnemu lesenemu sodu. Izdelan je iz lesa sibirske cedre, stare od 300 do 400 let. Uporablja se les spodnjega dela debla sibirske cedre, ki ima premer vsaj 1 m.

Preberi več

 

 
 

Šamanizem

Šaman - tisti, ki vidi in ve

Šamanizem ni nekaj skrivnostnega, okultnega, tudi ni ezoterika, ampak je povsem pragmatično delovanje v vsakdanjem življenju. Verjamem v evropsko komisarko Violeto Bulc, ki bo svoje šamansko znanje zagotovo znala uporabiti za to, da bo ljudem dobro.
 

S šamanko v ledeno tajgo

V 13. številki revije Jana, ki je izšla 1.4. 2014 je bil objavljen članek o popotovanju v Sibirijo. Vabljeni k branju, članek si lahko prenesete v pdf obliki: Članek v pdf

Šamanizem - šolanje

najstarejša filozofija, psihologija, religija in medicina
24.9.2016 od 9.00 do 18.00 - Vila Lavanda, Lokavec 202 D, Ajdovščina

Program šolanja

 

 

Olje Princesa Altaja

Sestava olja Princesa Gornjega Altaja je namreč premišljena kombinacija petih olj in matičnega mlečka, ki ne le da ohranjajo mladost in lepoto, ampak tudi žensko zdravje in plodnost: olje sibirske cedre, rakitovca in pegastega badlja, ekstrakt borove matke (ortilium secunda), ekstrakt rdeče ščetke (rodiola gelida) in matični mleček. Preberi več...

Drevo - moj zdravitelj

DREVESA - ZDRAVILCI SPECIALISTI

Na povezanost človekovega zdravja in dreves kaže že etimološki izvor besed zdrav in drevo. Praslovanska beseda sьdórvь ’zdrav’ se je razvila iz indoevropske (ide.) besede *h1sudōru- ’iz dobrega lesa’, zloženke iz ide.  *h1su- ’dober’ in izpeljanke iz *deru- ’les, drevo’.   Pomensko podobno je motivirano staro perzijsko duruva ’zdrav’. Praslovanska beseda dervo se je razvila iz ide. *dóru, rod. *déru-s ’drevo’ (prvotno domnevno hrast). Po etimološki razlagi bi besedo zdrav tako lahko razumeli iz dobrega lesa, kar lahko tudi pomeni, da zdravje prihaja prav od dreves.

Več

Glog

Težko bi našli rastlino, ki  ima tako bogato mitološko dediščino terširokoin močno zdravilno delovanje, priznano tudi v uradni medicini, kot je glog. Že latinsko ime za glogCrataegus, ki izvira iz  grškega imenaκραθαιος(«močan»)  izraža lastnost gloga – močan in trd, ali dolgoživost rastline, saj lahko živi tudi 300 let. Verjetno pa se prav dolgoživost odraža  tudi pri ljudeh, ki že tisočletja uživajo glog kot eliksir zdravja in dolgega življenja.  Prvi zapisi o cvetovih gloga segajo v l.1305, ko je zdravnik Petrus de Cvescentisa v svojih zapisih svetoval glogove cvetove pri zdravljenju protina. Njegov učenec Ouercetanus, osebni zdravnik francoskega kralja Henrika IV., je kralju pripravljal zdravilni eliksir iz medu in plodov gloga.

Več

Kalina

Brogovita(lat. Vibúrnumópulus), imenovana tudi navadna brogovita, kalina, kalinje, kačji les, kozja pogačica, kukovič, malezovina intršljika,  je grm ali drevo iz družine kovačnikov (Caprifoliaceae).Ime kalina srečamo pri vseh slovanskih narodih. Ime etimološko ni dokončno pojasnjeno. Ena izmed razlag izhaja iz praslovanskega imena kalь, kar pomeni blato. Izpeljanka kaliti ima verjetno isti izvor, beseda pa je prvotno pomenila »potopiti (žareče železo) v blato«. Sicer  indoevropski besedni koren kal pomeni trd. V pomenu kaliti gre za tehniko, ko so razbeljeno jeklo namakali v blato ali vodo, da se je zakalilo – postalo trdo. Ena izmed razlag imena kalina (rusko калина) ime povezuje s soncem in ognjem, kar je verjetno posledica ognjene barve plodov .

Več

Rakitovec

Nastanek imena rakitovec v grščini in latinščini je povezan z grško legendo. Grški vojskovodja Aleksander Veliki je  svoje osvajalske pohode in bitke vodil na konjih. Konji so bili seveda pri tem pogosto izčrpani, bolni ali ranjeni. Eden izmed vojakov je svojemu izčrpanemu in ranjenemu konju pripravil čaj iz listja, stebel in plodov rakitovca. Konj si je čez noč opomogel, rana pa se je zacelila. Njegova koža je znova dobila lesk, kar je pri konju  vedno znak dobrega zdravja in kondicije.

 

Več

Dren

Po mitološkem izročilu je dren »ustanovitelj« Rima – Romul naj bi  namreč z drenovim kopjem začrtal meje bodočega mesta in po tem zapičil kopje v zemljo. Kopje se je spremenilo v drevo dren. Dren, ki se je zarasel na Palatinskih gričih, je veljal za sveto drevo. Plutarh piše, da se je pogosto dogajalo, da je mimoidoči zagledal ovenel dren in zagnal tak vik in krik, da so od vsepovsod prihiteli ljudje z vedri vode in zalivali izsušeno drevo.

 

Več

Altaj kot sem si ga želel doživeti

Prvi del

Na Altaju sem bil že lani. Takrat so me tamkajšnja narava in domačini tako zelo prevzeli, da sem si želel ponovno priti tja. 
Poseben izziv pa je bilo tudi dejstvo, da še nisem uspel priti do Beluhe. Sveta gora Altajcev, ki jo imenujejo »Uč Sűmer« 
(Gora treh vrhov ali kot pravijo tamkajšnji šamani, »Gora treh človekovih duhov«), je enako oddaljena od vseh treh velikih 
oceanov in domačini, ki nanjo ne hodijo, jo vidijo kot popkovino, povezano z vesoljem. 
 
 
 

Drugi del

Šotorili smo pod goro vijoličaste barve, ki ima od daleč obliko gorilje glave! Ker so konji potrebovali odmor, nas je čakalo
osemurno pešačenje do Akemskega ledenika. Iz doline Jarlu smo šli ob vzhodni obali Akemskega jezera. Lep je bil pogled
na masiv Beluhe, ki so ga občasno prekrivale meglice. Beluho baje »stražita« dve gori: »Bronja« in »Boris« (ruska razlaga in ne
altajska!). Altajci večine gora niso poimenovali in še vedno so take brez imena. Pot nas je peljala ob reki Akem navzgor do
pravoslavne cerkvice. 
 

Košarica

Ni izdelkov v košarici

Sibirska čaga

Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in gobe po antioksidativni vrednosti. Najbolj cenjena je sibirska čaga, ki  raste na področju Gornjega Altaja v težkih življenjskih pogojih in ima kot potrjujejo primerjalne klinične študije kar 12-krat močnejši terapevtski učinek kot čaga iz nižinskih področij. Prava sibirska čaga  mora imeti ustrezen certifikat, ki dokazuje njen izvor in kakovost. Največji terapevtski učinek ima čaga, ki je stara več kot 9 let in ki raste na brezah v južnem delu Sibirije oz. na Altaju na nadmorski višini 1500m, kjer pozimi temperature padejo pod  50 stopinj.

 

 

 

Drevesna goba čaga ima svetlo rjavo notranjost in črno zunanjo plast. Uporabljata se oba dela, ki pa imata različne učinkovine. V notranjem delu je večja vsebnost polisaharidov, v zunanjem delu pa je več melanina, triterpena in antioksidantov. Najmočnejši terapevtski učinek ima t.i. črna čaga, ki jo pridobijo tako, da ekstrahirajo samo 2cm zunanje plasti gobe. Iz izkustva ljudstev, ki čago že stoletja uporabljajo v profilaksi in ljudskem zdravilstvu, je znano, da ima čaga največjo moč, če je nabrana v hudem zimskem mrazu. Sodobne kemijske študije in analitične primerjave to razlagajo z dejstvom, da gre za naraven proces ekstrahiranja čaginih najmočnejših farmakoloških vsebnosti ali t.i. postopek zmrznjenega sušenja.

 

Takšna čaga je zdaj na voljo tudi v Sloveniji v ekskluzivni prodaji v spletni trgovini Klepeta ob kavi.

Čaga v naravi

 Zaradi svojih farmakološko aktivnih sestavin je čaga v nekaterih farmakopejah uvrščena med medicinske gobe. Uporaba čage pri zdravljenju je bila menda znana že 5600 let pr.n.št. v ljudskem zdravilstvu zlasti v Aziji, zadnjih 50 let pa jo uporabljajo tudi na Zahodu tako v uradni kot komplementarni medicini. Zgodovinski viri navajajo, da si je ruski car Vladimir Monomakh v 12.stoletju pozdravil raka na ustnicah s sibirsko čago. Od 16.stoletja dalje je znana uporabe čage v evropski fitomedicini pri zdravljenju raka, gastritisa, luskavice, kožnih bolezni, bolezni sklepov, sladkorne bolezni in tuberkuloze.   

Čaga je eden tistih naravnih proizvodov, ki mu sodobne klinične študije namenjajo veliko pozornost – ne le zato, ker nadomešča pogosto neuspešno in drago kemoterapijo, ampak predvsem zato, ker deluje kot močna zaščita pred obolevanjem za rakom, obenem pa odpravlja škodljive učinke kemoterapije in obsevanja. Tisto, kar  sicer imenujemo »čudežno delovanje« čage, je pravzaprav njena sposobnost, da izzove apoptozo rakave celice. Kako čaga »ve« katero celico je potrebno uničiti – ali kako je lahko narava bolj modra od znanosti, ki je vendar razvila vrsto preparatov za kemoterapijo, ki ubijajo tumorske in zdrave celice? Čaga ima sestavine, ki zavirajo oksidacijo prostih radikalov, inducirajo proizvodnjo interferonov in »popravljajo« DNK. Betulinska kislina, ki je sestavni del čage, je v zadnjih letih postala predmet raziskav in proučevanj za uporabo kot kemoterapevtsko sredstvo. Čaga vsebuje velike količine betulinske kisline v obliki, ki se lahko uživa peroralno. Poleg tega vsebuje celoten spekter rastlinskih sestavin, ki so imunski spodbujevalniki.

Vrsta ozdravitev pacientov, ki so po neuspešnem medicinskem zdravljenju ali vzporedno z zdravljenjem,  uživali sibirsko čago, je vzbudila zanimanje znanosti po vsem svetu. V zadnjih 40 letih je bilo tako izvedenih več kot 1600 znanstvenih raziskav, ki so potrdile izjemno delovanje  čage in jo v nekaterih državah uvrstile tudi med naravna zdravila proti raku. 

Leta 1998 je bila opravljena klinična študija na Poljskem, ki je dokazala zaviralen učinek čage na rast tumorja. Študija je pokazala, da betulin deluje zelo selektivno pri tumorskih celicah, ker je notranji pH tumorskih tkiv nižji kot pri zdravih tkivih, betulinska kislina pa je aktivna le na teh nižjih ravneh. Tako betulinska kislina inducira apoptozo (programirana celična smrt) samo v tumorjih in ne v zdravih celicah. Leta 1995 so  ruski znanstveniki po dolgoletnih kliničnih študijah potrdili, da je prav betulinska kislina selektivni inhibitor (zaviralec)   melanoma, torej ene najtežjih oblik raka (kožni tumor iz melanocitov - celic, ki vsebujejo temni pigment), ki je do tedaj veljal za neozdravljivega. Nadaljne klinične študije so tudi pokazale, da je ta čudežna goba sposobna povzročiti  apoptozo - programirano celično smrt v človeškem melanomu tako in vitro ( v laboratoriju) kot in vivo (na živih bitjih). Ugotovitev je bila fascinantna, saj je do tedaj veljalo, da rakava celica nima sposobnosti apoptoze kot jo ima vsaka zdrava celica – torej rakava celica je nekako nesmrtna, saj nima programa za celično smrt.  Zaradi izjemnih rezultatov ruskih znanstvenikov so delovanje čage pričeli proučevati tudi na ameriškem Nacionalnem inštitutu za raka, kjer v tej smeri  poteka poseben  razvojni program.

 

Znanstvene študije na Finskem in v Rusiji so potrdile učinkovanje čage na rak dojke, maternice, prostate, jeter in želodca, pa tudi na hipertenzijo in sladkorno bolezen. Znano je, da se že po dobri uri po zaužitju čage raven sladkorja v krvi zniža od 20 do 30%.

 

Svetovno priznani raziskovalec in poznavalec rastlin David Winston trdi, da je čaga najmočnejše zdravilo proti raku, ker krepi imunski sistem, deluje protivnetno, protitumorsko, popravlja napake v DNK in ima tudi anti mutageno delovanje. Čaga vsebuje izjemno veliko superoksid dismutaze (SOD), ki je eden najmočnejših antioksidantov. Zadnje znanstvene študije so dokazale, da čaga poveča aktivnost celic ubijalk kar za 300%, krepi imunski sistem, zavira rast bakterij in virusov oz. deluje protivnetno. Visoka vsebnost beta-glukan-polisaharidov in mineralov spodbuja imunski sistem. Največjo vsebnost različnih kompleksov antioksidantov ima prav črna čagina skorja. Na Japonskem je čaga priljubljena tudi kot kozmetično sredstvo za odpravljanje starostnih peg in problemov s pigmentacijo kože. Kot močan adaptogen čaga tudi stimulira regeneracijo celic živčnega sistema. 

Aktivne komponente v sibirski čagi delujejo antioksidativno, antikancerogeno, antitumorsko, antivirusno, imunostimulativno, analgetsko in protivnetno.  

Veliko zanimanje za terapevtske učinke čage med ljudmi in tudi v znanosti je zagotovo sprožil Nobelov nagrajenec za literaturo Aleksander Isajevič Solženicin (1918-2008) s svojim romanom Rakov oddelek   (Ра́ковый ко́рпус, 1967). V času Stalinovih čistk je bil Solženicin izgnan v Uzbekistan,  kjer je zbolel za rakom.  Zdravil se je v državni bolnišnici v Taškentu in o tem pisal v romanu Rakov oddelek. Glavni junak Kostogalotov je pravzaprav Solženicin, ki je pri 40.letih zbolel za rakom. Znano je, da je Solženicin o čagi slišal v bolnici in jo kasneje vse življenje redno užival. Umrl je star 90 let.

V romanu Solženicin piše:

 

Oleg Filimonovič Kostogalotov pripoveduje bolnikom v sobi onkološke bolnišnice v Taškentu:

»O doktorju Maslennikovu mi je tisti bolnik pravil, da je to star državni zdravnik Aleksandrovskega okraja pod Moskvo. Da je desetletja, tako je bilo prej v navadi, zdravil v eni in isti bolnišnici. In tedaj je opazil, da čeprav v medicinski literaturi vedno več pišejo o raku, med njegovimi bolniki kmeti ni raka. Zakaj?... Začel je raziskovati, začel je raziskovati,« je ponavljal Kostoglotov, čeprav navadno ni ničesar ponavljal, toda zdaj mu je to povzročalo zadovoljstvo. »In odkril je tole: da bi prihranili denar, kmetje v tistih krajih niso kuhali čaja, ampak brezovo gobo.«

»Torej brezov goban,« ga je prekinil Poddujev. Celo skozi obup, s katerim se je že pomiril in se potopil vanj zadnje dni, mu je zasijalo tako preprosto, tako dostopno sredstvo…

»Ne, Jefrem, ne brezov goban. To sploh ni goba, ampak rak na brezi. Če se spomniš, so na starih brezah taki … mehurji jim pravijo, take izrojene otekline – buli podobne, na zunaj črne, znotraj temno rjave.«

Kostoglotov svojo pripoved o zdravilni čagi zaključi z ugotovitvijo: Ljudje, ki živijo v tisti deželi (Rusiji) ne razumejo vedno svoje domovine, hoče se jim bleščeče modrega morja in banan, a glej, tisto, kar je potrebno človeku, je: črn spačen izrastek na beli brezi, njena bolzen, njen tumor… Sam bi bil najbolj vesel tega, da bi lahko kot pes, ki se odpravi iskat zdravilno travo, odšel za dolge mesece v gozdove, kjer bi nabiral to gobo, jo mlel, kuhal pri ognju, pil in ozdravljal kot žival. Dolge mesece hoditi po gozdu in ne vedeti za druge skrbi kot ozdravljenje.

 

Maria Ana Kolman

127.00€
Količina:
Гантели и штанги. Купить гантели и штанги
Детские спортивные костюмы