Подвесные унитазы - Интернет магазин
игры на дисках- гитара
  • dolina-Jarlu-1
  • TAJGA-15
  • P1020590
  • DUH GOZDA-3
  • P2270076
  • IMG 0906 Copy
  • BREZA-13 Copy
  • TAJGA-2

Prizori iz Altaja 2017

Republika Altaj je avtonomna republika Ruske federacije v Sibirskem zveznem okrožju. Sibirski Altaj je nastal po tektonskem trčenju Indije v Azijo. Dva velika tektonska preloma Kurai in Tashanta sta še vedno tektonsko aktivna. 

Vabljeni k branju celotnega prispevka v pdf obliki: Članek v pdf

Fotoreportaža: Fotoreportaža

Članek v reviji ISIS Zdravniške zbornice: Članek v pdf

Posnetek potepanja: Video posnetek

Maria Ana Kolman

Altaj 2018

Potepanje po Altaju

Treking s konji 14 dnevno potovanje v srce Zemlje – treking s konji – divje reke, jezera, sibirski gozdovi – veličastna Beluha (4.506m), popek sveta – skrivnostna Šambala ali Belovodje – šamanska tradicija – starodavna mesta moči – starodavna zibelka civilizacij – nepozabno, edinstveno doživetje samo za pogumne.
 
 
Vzpon na Beluho Beluha (Altaj, 4506 m) je velik gorski masiv z dvema izrazitma vrhovoma in sedmimi ledeniki. Ima zanimivo lego, od vseh treh oceanov je namreč enako oddaljena. Po starodavnem izročilu predstavlja povezavo Zemlje z vesoljem in nosi naziv Oltar Zemlje.
 
 
Plato Ukok Potovanje v zgodovino! Izjemna arheološka najdišča pod Unescovo zaščito. Ukok, znan tudi kot Nebesni pašniki ali Altajski Tibet, je planota na višini 2000 do 2500 m na Altaju v južni Sibiriji, na meji z Mongolijo.
 

 

Sibirska Čaga

Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in gobe po antioksidativni vrednosti. Najbolj cenjena je sibirska čaga, ki  raste na področju Gornjega Altaja v težkih življenjskih pogojih in ima kot potrjujejo primerjalne klinične študije kar 12-krat močnejši terapevtski učinek kot čaga iz nižinskih področij.

Preberi več...

Drevesa 2.del

Čaščenje kulta dreves sega v čas animizma, iz katerega so izšle vse religije. Arhaični človek je navzočnost duhovnih sil doživljal kot izkustvo, zato je imelo verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja, ki bivajo v drevesih, značaj resničnosti. Duhovi so sčasoma postali bogovi, ki so imeli podobne lastnosti kakor ljudje, zato so bili odnosi med ljudmi in bogovi zelo »človeški«: izkazovali so si ljubezen, sovraštvo, spoštovanje, se obdarovali in tudi kaznovali.

Preberi več...

Jantar

Jantar je fosilna oblika smole, ki je skozi dolgo časovno obdobje polimerizirala in je starejša od 40.000 let. Spada med organske snovi in je amorfen, torej
brez kristalne zgradbe.

 Preberi več

 Jupi za Jantar!

 

Žlička Sibirske cedre s storžkom

Žlička Sibirske cedre s storžkom

 

 V trgovino

 Preberi več

 

 

Sibirija

V srcu sveta 

Članek s potovanja po Altaju objavljen v reviji Jana!

Članek v pdf

Najtežja preizkušnja

Članek v pdf

 

Ustavimo staranje

Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem,
kako upočasniti procese staranja in posledično podaljšati življenje.

Članek v pdf

Iz knjige Praktika zdravja povzemam pet tibetanskih vaj za ženske s priporočilom vsem ženskam, naj postanejovaša vsakodnevna telovadba. Vsem tistim ženskam, ki  že telovadijo po moški varianti, pa priporočam, da poizkusijo spodaj opisane vaje in same prepoznajo razliko.

Preberi več...

Drevesa 1.del

Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo. Do prihoda krščanstva so bila drevesa izvorna povezava med bogom in človekom.

Preberi več...

Članek o knjigi v reviji Zarja: Preberi članek...

Ruska fitobočka

CEDROV SODČEK Z ZELIŠČNO PARO  ali SLAVNA RUSKA FITOBOČKA

Cedrov sodček z zeliščno paro je podoben navadnemu lesenemu sodu. Izdelan je iz lesa sibirske cedre, stare od 300 do 400 let. Uporablja se les spodnjega dela debla sibirske cedre, ki ima premer vsaj 1 m.

Preberi več

 

 
 

Šamanizem

Šaman - tisti, ki vidi in ve

Šamanizem ni nekaj skrivnostnega, okultnega, tudi ni ezoterika, ampak je povsem pragmatično delovanje v vsakdanjem življenju. Verjamem v evropsko komisarko Violeto Bulc, ki bo svoje šamansko znanje zagotovo znala uporabiti za to, da bo ljudem dobro.
 

S šamanko v ledeno tajgo

V 13. številki revije Jana, ki je izšla 1.4. 2014 je bil objavljen članek o popotovanju v Sibirijo. Vabljeni k branju, članek si lahko prenesete v pdf obliki: Članek v pdf

Šamanizem - šolanje

najstarejša filozofija, psihologija, religija in medicina
24.9.2016 od 9.00 do 18.00 - Vila Lavanda, Lokavec 202 D, Ajdovščina

Program šolanja

 

 

Olje Princesa Altaja

Sestava olja Princesa Gornjega Altaja je namreč premišljena kombinacija petih olj in matičnega mlečka, ki ne le da ohranjajo mladost in lepoto, ampak tudi žensko zdravje in plodnost: olje sibirske cedre, rakitovca in pegastega badlja, ekstrakt borove matke (ortilium secunda), ekstrakt rdeče ščetke (rodiola gelida) in matični mleček. Preberi več...

Drevo - moj zdravitelj

DREVESA - ZDRAVILCI SPECIALISTI

Na povezanost človekovega zdravja in dreves kaže že etimološki izvor besed zdrav in drevo. Praslovanska beseda sьdórvь ’zdrav’ se je razvila iz indoevropske (ide.) besede *h1sudōru- ’iz dobrega lesa’, zloženke iz ide.  *h1su- ’dober’ in izpeljanke iz *deru- ’les, drevo’.   Pomensko podobno je motivirano staro perzijsko duruva ’zdrav’. Praslovanska beseda dervo se je razvila iz ide. *dóru, rod. *déru-s ’drevo’ (prvotno domnevno hrast). Po etimološki razlagi bi besedo zdrav tako lahko razumeli iz dobrega lesa, kar lahko tudi pomeni, da zdravje prihaja prav od dreves.

Več

Glog

Težko bi našli rastlino, ki  ima tako bogato mitološko dediščino terširokoin močno zdravilno delovanje, priznano tudi v uradni medicini, kot je glog. Že latinsko ime za glogCrataegus, ki izvira iz  grškega imenaκραθαιος(«močan»)  izraža lastnost gloga – močan in trd, ali dolgoživost rastline, saj lahko živi tudi 300 let. Verjetno pa se prav dolgoživost odraža  tudi pri ljudeh, ki že tisočletja uživajo glog kot eliksir zdravja in dolgega življenja.  Prvi zapisi o cvetovih gloga segajo v l.1305, ko je zdravnik Petrus de Cvescentisa v svojih zapisih svetoval glogove cvetove pri zdravljenju protina. Njegov učenec Ouercetanus, osebni zdravnik francoskega kralja Henrika IV., je kralju pripravljal zdravilni eliksir iz medu in plodov gloga.

Več

Kalina

Brogovita(lat. Vibúrnumópulus), imenovana tudi navadna brogovita, kalina, kalinje, kačji les, kozja pogačica, kukovič, malezovina intršljika,  je grm ali drevo iz družine kovačnikov (Caprifoliaceae).Ime kalina srečamo pri vseh slovanskih narodih. Ime etimološko ni dokončno pojasnjeno. Ena izmed razlag izhaja iz praslovanskega imena kalь, kar pomeni blato. Izpeljanka kaliti ima verjetno isti izvor, beseda pa je prvotno pomenila »potopiti (žareče železo) v blato«. Sicer  indoevropski besedni koren kal pomeni trd. V pomenu kaliti gre za tehniko, ko so razbeljeno jeklo namakali v blato ali vodo, da se je zakalilo – postalo trdo. Ena izmed razlag imena kalina (rusko калина) ime povezuje s soncem in ognjem, kar je verjetno posledica ognjene barve plodov .

Več

Rakitovec

Nastanek imena rakitovec v grščini in latinščini je povezan z grško legendo. Grški vojskovodja Aleksander Veliki je  svoje osvajalske pohode in bitke vodil na konjih. Konji so bili seveda pri tem pogosto izčrpani, bolni ali ranjeni. Eden izmed vojakov je svojemu izčrpanemu in ranjenemu konju pripravil čaj iz listja, stebel in plodov rakitovca. Konj si je čez noč opomogel, rana pa se je zacelila. Njegova koža je znova dobila lesk, kar je pri konju  vedno znak dobrega zdravja in kondicije.

 

Več

Dren

Po mitološkem izročilu je dren »ustanovitelj« Rima – Romul naj bi  namreč z drenovim kopjem začrtal meje bodočega mesta in po tem zapičil kopje v zemljo. Kopje se je spremenilo v drevo dren. Dren, ki se je zarasel na Palatinskih gričih, je veljal za sveto drevo. Plutarh piše, da se je pogosto dogajalo, da je mimoidoči zagledal ovenel dren in zagnal tak vik in krik, da so od vsepovsod prihiteli ljudje z vedri vode in zalivali izsušeno drevo.

 

Več

Altaj kot sem si ga želel doživeti

Prvi del

Na Altaju sem bil že lani. Takrat so me tamkajšnja narava in domačini tako zelo prevzeli, da sem si želel ponovno priti tja. 
Poseben izziv pa je bilo tudi dejstvo, da še nisem uspel priti do Beluhe. Sveta gora Altajcev, ki jo imenujejo »Uč Sűmer« 
(Gora treh vrhov ali kot pravijo tamkajšnji šamani, »Gora treh človekovih duhov«), je enako oddaljena od vseh treh velikih 
oceanov in domačini, ki nanjo ne hodijo, jo vidijo kot popkovino, povezano z vesoljem. 
 
 
 

Drugi del

Šotorili smo pod goro vijoličaste barve, ki ima od daleč obliko gorilje glave! Ker so konji potrebovali odmor, nas je čakalo
osemurno pešačenje do Akemskega ledenika. Iz doline Jarlu smo šli ob vzhodni obali Akemskega jezera. Lep je bil pogled
na masiv Beluhe, ki so ga občasno prekrivale meglice. Beluho baje »stražita« dve gori: »Bronja« in »Boris« (ruska razlaga in ne
altajska!). Altajci večine gora niso poimenovali in še vedno so take brez imena. Pot nas je peljala ob reki Akem navzgor do
pravoslavne cerkvice. 
 

Košarica

Ni izdelkov v košarici

Drevesa

 

Vem, da drevesom in ne nam,
dana je veličina popolnega življenja;
na ljubečih tleh so sestre zvezdam,
mi kot da smo na tujem,
a drevesa v domovini!


Nikolaj Gumiljov (1886-1921), Drevesa

 

Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo. Do prihoda krščanstva so bila drevesa izvorna povezava med bogom in človekom. Predstave o prihodu duše z drevesa, kjer v podobi ptic čakajo na trenutek prehoda v človekovo telo, pa tudi predstave o prehodu duše po smrti v drevo, kažejo na dejstvo, da je bila povezava človeka in dreves bistven del starodavnega verovanja.
Drevo je eden od osnovnih elementov starodavne kozmologije. Simbolika drevesa združuje kozmos, bios in logos, zato se drevo v različnih tradicijah in religijah pojavlja kot kozmično drevo, drevo življenja in drevo spoznanja.

Prastara predstava o drevesu življenja v mitologiji in legendah zaznamuje nastanek kozmosa in človeka. V prvobitnih religijah je drevo povezovalec spodnjega, srednjega in zgornjega sveta, zato v njem bivajo bogovi in duhovi. Tako kozmično drevo v zgodovini religij prehaja v predstavo o drevesu življenja in drevesu nesmrtnosti v smislu večnega življenjskega kroga. Struktura kozmosa, sestavljenega iz spodnjega sveta, kjer bivajo predniki; srednjega sveta, v katerem bivajo  ljudje; in zgornjega sveta, v katerem bivajo duhovi in bogovi, je arhaičnemu človeku omogočala prehod med temi tremi svetovi in tudi med preteklim, sedanjim in prihodnjim časom preko t.i. središčne osi (axis mundi), ki jo je predstavljalo drevo, na goratih področjih pa običajno najvišja ali sveta gora, imenovana tudi kozmična gora. Kozmično drevo je v šamanski tradiciji služilo šamanom za potovanje v spodnji in zgornji svet, v krščanstvu pa so preko dreves na Zemljo sestopali Mojzes, mati božja in pogosto kar sam bog.

Religiozna izkušnja je arhaičnemu človeku pomenila občutenje resnične prisotnosti nekega višjega življenjskega načela, ki je določalo, usmerjalo in osmišljalo njegov obstoj. Zdi se, da je bilo prav drevo tisto, ki je s svojo strukturo človeka ne le povezovalo s spodnjim in zgornjim svetom, ampak ga tudi umeščalo v čas in prostor. Pomembno vlogo je imelo ob rojstvu, v vsakdanjem življenju, v obredju in ob smrti oz. pokopih. V svetu simbolov drevo in les predstavljata materio primo, saj mnogi miti o nastanku sveta omenjajo drevo, ki je obstajalo prej, preden je nastal svet. Zato les v starodavnih tradicijah nosi funkcijo povezovalca človeka z izvorom preko človekovega prvega in zadnjega bivališča - zibelke in krste. Oboje je seveda iz lesa, pri čemer se v ljudskem védenju še danes kot praspomin ohranjajo znanja o tem, katero drevo je primerno za določene življenjske potrebščine. Krščanstvo ni moglo izkoreniniti človekove misteriozne povezanosti z drevesi,
niti ni moglo povsem odpraviti starih poganskih predstav o svetosti dreves, zato jih je vključilo v svoje legende. Morda so Kristusa le simbolično imenovali tesar. Tesarsko orodje, les in drevo so v svetopisemski simboliki tako »orodje« nebeških sil, s pomočjo katerih božji sin iz kaosa (nereda) ustvarja kozmos (red).
Drevo življenja (arbor vitae), ki ga religije pred krščanstvom razumejo kot kozmično drevo ali os sveta (axis mundi), v obredju predstavlja središče sveta, v mitološkem pomenu pa izraža njegovo urejenost. V mnogih arhaičnih kulturah je kozmično drevo tako prispodoba svetosti, plodnosti in večnosti, in kot tako simbolizira idejo o stvarjenju, rodovitnosti, iniciaciji in nesmrtnosti. Na tem drevesu so po verovanju Muslimanov na listih zapisana imena vseh ljudi. Ko listi odpadejo, jih pobere angel smrti Izrail.
Čaščenje dreves v mitologiji mnogih ljudstev je imelo svoj izvor v ljudskem izkustvu, iz katerega so ljudje drevo prepoznali kot simbol življenja, rodovitnosti in življenjske sile. Zdravilna moč dreves je bila zagotovo povod za to, da je drevo dobilo status kulta, ki se še danes ohranja v mnogih običajih: božično drevo, mlaj, borovo gostüvanje, krašenje hiš z zelenimi vejami ob praznikih, jurjevanje, božični čok, velikonočnebutare itd. Marsikateri običaj se je sicer ohranil, njegov pomen in namen pa sta že davno pozabljena. Ta knjiga je nastala z namenom, da se znanja o izjemnem pomenu dreves za človekovo zdravje, psihično stabilnost in duhovno moč ne bi pozabila. Miti, legende in izkušnje ljudskega zdravilstva imajo zagotovo pomembno sporočilnost. Ker prihajajo iz časa t.i. nekdanjosti, pa nikakor ne pomeni, da je moč dreves danes kaj drugačna kot je bila v davnini. Močno zdravilno delovanje dreves, kot ga izpričujejo izkušnje ljudskega zdravilstva v starih pratikah, se zdi sodobnemu človeku malo verjetno, saj njegov um sprejema kot resnično le tisto, kar je empirično dokazljivo. Objemanje dreves s pričakovanjem ozdravitve je kot verovanje v čudeže. Čudeži se seveda ne dogajajo v nasprotju z resnično naravo sveta, ampak jih mi, ki smo tako zelo racionalni, imenujemo čudeže, ker te resnične narave sveta ne razumemo več, zlasti ne takrat, ko se narava »obnaša« drugače kot mi od nje pričakujemo.

 

Pričujoča knjiga je prvi del trilogije o drevesih. V drugem delu bom opisala smreko, jelko, bor, macesen, javor, jelšo, topol, gaber, bukev, lesko, jesen, cedro in tiso, v
tretjem delu pa oreh, kostanj, jablano, hruško, slivo, marelico, breskev, oljko, figo, granatno jabolko in vinsko trto. Izbrala sem tista drevesa, ki so lastna našemu habitatu in naši kulturi. Pri tem izhajam iz izkustva in znanja naših prednikov, ki so drevo častili kot trojstvo telesa, duše in duha. Etimološki razlagi imena sem namenila posebno pozornost, saj nas prav ime najbolj zanesljivo vodi do izvornega pomena in praznanja. Biološkemu opisu sem dodala tudi opis farmakoloških vsebnosti zdravilnih delov drevesa in uporabo le teh v ljudskem zdravilstvu. V mitih in legendah drevesa resnično zaživijo v svojem trojstvu, ki ga ob etimološki, zgodovinski, mitološki in farmakološki razlagi dreves tudi sodoben človek lahko sprejme in razume kot verjetnega. Morda bo s ponovno povezavo človeka z drevesi postalo verjetno tudi, da bi »veličina popolnega življenja«, o čemer v svoji pesmi »Drevesa« govori ruski pesnik Nikolaj Gumiljov, bila dana tudi človeku. To je tudi namen mojih zapisov o drevesih.


Naročilo: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., 041 704 014 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., 051 303 007 cena: 30€

30.00€
Količina:
Гантели и штанги. Купить гантели и штанги
Детские спортивные костюмы