Подвесные унитазы - Интернет магазин
игры на дисках- гитара

Ustavimo staranje

Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem,
kako upočasniti procese staranja in posledično podaljšati življenje.

Članek v pdf

Iz knjige Praktika zdravja povzemam pet tibetanskih vaj za ženske s priporočilom vsem ženskam, naj postanejovaša vsakodnevna telovadba. Vsem tistim ženskam, ki  že telovadijo po moški varianti, pa priporočam, da poizkusijo spodaj opisane vaje in same prepoznajo razliko.

Preberi več...

Kalina

Brogovita(lat. Vibúrnumópulus), imenovana tudi navadna brogovita, kalina, kalinje, kačji les, kozja pogačica, kukovič, malezovina intršljika,  je grm ali drevo iz družine kovačnikov (Caprifoliaceae).Ime kalina srečamo pri vseh slovanskih narodih. Ime etimološko ni dokončno pojasnjeno. Ena izmed razlag izhaja iz praslovanskega imena kalь, kar pomeni blato. Izpeljanka kaliti ima verjetno isti izvor, beseda pa je prvotno pomenila »potopiti (žareče železo) v blato«. Sicer  indoevropski besedni koren kal pomeni trd. V pomenu kaliti gre za tehniko, ko so razbeljeno jeklo namakali v blato ali vodo, da se je zakalilo – postalo trdo. Ena izmed razlag imena kalina (rusko калина) ime povezuje s soncem in ognjem, kar je verjetno posledica ognjene barve plodov .

 V slovenščini se kalina imenuje tudi brogovita. Ime je sestavljeno iz dveh besed: brog in vita. Zloženka je nenavadna, daje pa slutiti, da gre za sestavljenko besede brog, ki bi bila lahko po analogiji pogostih črkovnih premen v slovanskih jeziki (na primer dlan – ladon, gomila – mogila), prvotno grob, vita pa pomeni seveda življenje. Po tej razlagi bi bila lahko brogovita tista, ki živi na grobovih. Ker v zgodovini in mitologiji slovanskih narodov pogosto najdemo navedbe, da so kalino sadili na grobove mladih deklet, ki so umrle pred poroko in fantov, ki so padli v domovinski vojni, je ta razlaga morda celo sprejemljiva.   Ker se v večini zapisov o tej zanimivi rastlini pojavlja ime kalina, bom to staro slovensko in slovansko ime uporabljala v nadaljnjem zapisu.

Slovanski narodi so  kalini pridali mnogo ljubkovalnih imen (kalinka, kalinočka, kalinuška, kalina-malina) in jo opevali v številnih pesmih kot simbol deviške lepote, ljubezni in sreče. Koščice v jagodi brogovite imajo obliko srca, kar je bil verjetno eden od razlogov, da je postala simbol ljubezni.  Med najbolj znanimi ruskimi narodnimi pesmimi je tudi pesem z naslovom Kalinka.  V povezavi posredujemkozaškopesem Kalinka v izvedbi svetovno znanega sibirskega baritonista DmitrijaAleksandrovičaHvorastovskega: www.youtube.com/watch?v=EbW0RTmtIU4

Ena izmed legend o kalini pripoveduje o prelepem mladem dekletu, ki se je zaljubilo v mladega kovača. Ta pa lepega dekleta sploh ni opazil, saj je bil zaverovan le v svoje kovaško delo. Vse, kar je kovač naredil, je nežno hladil in božal z vejicami brogovite, ki jih je nabiral v bližnjem kalinovem gaju. Deklica se je odločila, da bo pozornost mladeniča s kalin usmerila na sebe in  zažgala je kalinov gaj.   Ko je mladi kovač nekega dne znova šel k njegovim ljubim kalinam, je tam našel le pogorišče. Od žalosti je prenehal s svojim delom. Šele takrat se je spomnil na prelepo dekle in se zaljubil vanjo. Toda bilo je prepozno – skupaj s kalinami je hitro »zgorela« tudi lepota lepega dekleta. Kalina pa je mladeniču dala sposobnost globokega razumevanja ljubezni. Na starost je v svoji postarani ženi še vedno videl obraz mlade lepotice. Od takrat so jagode kaline grenke kot so grenke solze nesrečne ljubezni. Bolečine srca, ki trpi od nesrečne ljubezni, pa menda po ljudskem verovanju odžene šopek kaline, če ga položimo na srce.

 
 

Neka druga legenda pripoveduje, da je pogumno mlado dekle v času, ko so Tatari ropali, pobijali in zažigali po ruskih vaseh, zajahalo konja in zdirjalo v neprehoden gozd, da bi Tatare zapeljalo v gotovo smrt. Umrla je tudi mlada lepotica in na kraju njene smrti je zrasla kalina z rubinastimi jagodami, ki simbolizirajo kri umrlega dekleta. Od takrat se po ljudskem verovanju vsa dekleta, ki umrejo preden se poročijo, spremenijo v prelepe kaline. 

Pri slovanskih narodih je bila kalina tudi »svatbeno drevo«, saj je bila vedno del svatbenih obredov. Pred svatbo je nevesta ženinu podarila prt, na katerem so bili izvezeni listi in jagode kaline – simbol deviške lepote, radosti in družinske sreče. Hrana na svatbi je bila okrašena s kalininimi jagodami, nevestino glavo pa je krasil venček iz kaline.  


Če je bila kje ob poti ali na polju gomila, so jo dekleta iz vasi obsadila s kalino. Kalinovi gaji so od nekdaj veljali za sveta mesta. Tam je bilo prepovedano pasti krave ali sekati grmovje. Po starodavnem verovanju otrok, ki spi v zibelki iz lesa kaline, zraste v zdravega in veselega človeka.
Slovanom ljuba rdeča barva kot jo imajo plodovi kaline, simbolizira deviško lepoto, pa tudi kri kot življenjsko silo. Povešene veje kaline so simbol žalosti. Vejice s plodovi, povezane v šopek, so simbol ljubezni . Kalina, posajena na grobu, je simbol ljubezni. Svoje veje sklanja nad grob, da bi pokojni vedel, kako zelo je bil ljubljen.   V mnogih ljudskih zgodbah se je nesrečno mlado dekle zaradi nasilne smrti ali nesrečne ljubezni spremenilo v kalino. Dejansko so kaline zasajali na grob mladih zaljubljencev, pa tudi na grobove vojakov, ki so padli v domovinski vojni.

 V mnogih ruskih hišah še danes t.i. rdeč vogal hiše okrašujejo z grozdi brogovite, kar naj bi dom ščitilo pred vsem slabim.  V ruski mitologiji je znana legenda»Kalinin most«, v kateri se velikan Ivanuška na mostu čez reko Smarodino bojuje s hudobnim zmajem Čuda-Judo, da bi zaščitil svojo domovino.  Legendo o Kalininem mostu  je povzela tudi krščanska mitologija, ki pa je na most namesto poganskega junaka Ivanuškepostavila nadangela Mihaela.

Kalina simbolizira prehod iz enega sveta v drugega. »Kalinin most« čez reko Smarodino ima zato poleg junaške zgodbe tudi globlji pomen. Reka ločuje svet živih od sveta mrtvih, dobro od zla, domovino Rusijo od temnega sveta, od koder prihajajo nad domovino večglavi zmaji. Od nekdaj tam ob mostu stoji hišica na kurjih nogah, domovanje Jaga babe. Edina pot na drugo stran vodi čezKalinin most. Zato so pogrebni in svatbeni obredi povezani s kalino. Svatba je na nek način predstavljala smrt mladega dekleta, ki je s svatbo prešla iz doma svojih staršev v dom ženina in postala ženska, ki je pripadala novi družini.

Kalinin most je simboliziral vsakršno premeno v življenju.  Ruski zaharji (zdravilci, magi in vrači) so pri zaklinjanju uporabljali Kalinin most kot prehod v drugačno stanje – bolezen naj bi prestopila na drugi breg reke po Kalininem mostu in se nikoli več vrnila. Na ta način naj bi bolezen zapustila svet, v katerem živi človek. V tem smislu kalina ni le simbol lepote, čistosti, mladosti, ljubezni in sreče, ampak prav nasprotno – preide v simbol smrti kot prehoda, meja, sprememb, očiščenja in preobrazbe.Kalina ima tako pogosto pomen prevodnika in mostu, ki povezuje svetove in s tem pogosto simboliko premagovanja ovir, moči, vzdržljivosti, zdravja, ponovnega rojstva v smislu preporoda s preseganjem preteklosti, bolezni in trpljenja.

 

V Ukrajini je bila kalina vedno močno prisotna v ljudski kulturi, družini, v povezavi s Kozaki in njihovim bojevanjem, v svečanostih in obredjem na svatbah in pogrebih, kar je verjetno razlog, da je kalina ukrajinski državni simbol.

V Ukrajini je še vedno živ star obred z imenom " Pohod na Kalino". Gre za obred snubljenja. Zaročena dekleta so nosila na gozdne jase praznično hrano, poiskala so prva grmovja kaline imenovana " Pervak " in tu so zaplesale kolo. Sodelovali so tudi najstniki, mladi fantje in dekleta, ki so še iskali svojo ljubezen. Na bližnji jasi so posedali v travi, se spoznavali, igrali igre, plesali in prepevali. Fantje so pesnili pesmi, v katerih so omenjali svoje bodoče neveste. Dekleta so nato z vseh strani planila med grme kaline, si dala  v usta po dve jagode kaline in čarobno (kot urok) izgovarjala imena bodočih ženinov. Potem so skupaj z vejami kaline in sadeži še enkrat zaplesali okrog grmov. Ob povratku so jih fantje čakali v zasedi in želeli ugrabiti neveste, tu se je vnel boj, v katerem so bili  fantje namazani z rdečim sokom jagod.

Kalina je širok, pokončen in gosto razvejan grm, ki se pod ugodnimi pogoji lahko razvije tudi v manjše drevo. Listi so od 3-5 krpi, grobo nazobčani, dolgi od 8 do 12 cm, spodaj večinoma dlakasti, jeseni oranžno-rdeči. Listni peclji imajo skledičaste nektarialne žleze. Cvetovi so beli 5-števni, v sploščenih, do 10 cm širokih latastih socvetjih, znotraj z majhnimi spodnjimi cvetovi, zunaj pa s povečanimi jalovimi robnimi cvetovi. Iz cvetov se avgusta razvijejo bleščeče rdeči koščičasti plodovi.

Kalina je razširjena po vsej Srednji Evropi in Aziji. Raste od nižin do 1500 m visoko, rada ima ilovnata, vlažna in apnenčasta tla, slabo pa prenaša vročino in sušo. Je razširjena okrasna rastlina, pogosto pa se uporablja tudi za utrjevanje tal na obrežjih, ker ima koreninski sitem, ki je sicer plitev, vendar široko razvejan, kar se dobro obnese na mokrih tleh. Zaradi tega jo pogosto uporabljajo za izsuševanje na mokrih tleh kot t.i. »črpalno« vrsto.  

Sorodna vrsta je dobrovita (Viburnum lantana), ki jo prepoznamo po plodovih, ki ne dozorevajo ob istem času, zato so v kobulih hkrati črne in rdeče jagode. V ljudskem zdravilstvu je znano, da plodovi kuhani v vinu pomagajo pri vnetju dlesni in majavih zobeh, zavretek iz plodov in listov pa zaustavi izpadanje las, ki nato očrnijo. Poznana je tudi kultivirana vrsta Viburnumroseumali vrtna snežna kepa. Socvetja so podobna pravim snežnim kepam, kroglasta s premerom do 8 cm in popolnoma bela. Sestavljajo jih samo jalovi cvetovi, kar pomeni, da se lahko razmnožuje le s podtaknjenci.

V ljudskem zdravilstvu je bila kalina visoko cenjena kot zdravilo za mnoge bolezni in težave.   Ne le lubje, listje in plodovi, ampak tudi sam grm je veljal za zdravilnega. Tako je iz ljudske izkušnje nastalopriporočilo:»Če ti je težko in obupuješ nad svojo nesrečno usodo, objemi brogovito, pobožaj njene veje, zaupaj ji svoje gorje, nežno se prisloni na njeno deblo in kmalu ti bo odleglo.«

Znano je, da je kalina izjemen čistilec zraka od prašnih delcev in  škodljivih ikroorganizmov. Čaj iz brogovite velja kot izvrstno tonizirajoče sredstvo in so ga v preteklosti cenili kot eliksir. Jagode kaline žarijo v svoji škrlatno rdeči barvi vso jesen in zimo kot oznanjevalke življenja in simbol zdravja in moči.   Morda bi bila etimološka razlaga imena kalina lahko vezana prav na to lastnost kalininih plodov. Povezava besede kalina z besedo zakaliti v pomenu znanega »tako se je kalilo jeklo« daje slutiti, da je kalina s svojimi zdravilnimi lastnostmi sposobna  »zakaliti« zdravje.   

 

V ljudskem zdravilstvu je bila kalina  zlasti nenadomestljiva  kot sredstvo  za ustavitev krvavitev po porodu in preprečitev vnetij. V lubju in listih kaline  je namreč grenka snov viburnin, izovalerianska, mravljinčna in oktanojska kislina, glikozidi, smole, čreslovine in sladkor. Lubje vsebuje tudi scopoletin in kumarin, ki imata pomirjujoč učinek na maternico. Lubje in listi se uporabljajo  pri zdravljenju astme, krčev in drugih  stanj pri vznemirjenosti, nespečnosti, nervozi, histeriji, glavobolu, krčih in izčrpanosti.   Lubje deluje spazmolitično(pomirja kašelj), strjuje tudi kri in deluje pomirjevalo na živčni sistem. Čaj se uporablja  za lajšanje vseh vrst krčev, vključno z menstrualnimi krči, krči po porodu in pri ogroženosti s spontanimi splavi. Lubje se nabira v jeseni pred spreminjanjem barv listov ali spomladi pred odprtjem listnih popkov. Zdravilo iz svežega lubja se v homeopatiji uporablja  za zdravljenje menstrualne bolečine in krče po porodu.  Znano je tudi, da lubje kaline deluje kot  hemostiptik in protivnetno sredstvo pri hemeroidih in želodčno-črevesnih boleznih. V obliki infuzije se uporablja kot sredstvo pri hipertenziji in kot pomirjevalo pri nevrozi, histeriji in epilepsiji. Poparek iz lubja se uporablja pri zdravljenju paradontoze, sladkorne bolezni, povišanega tlaka in ateroskleroze. 

V plodovih kaline je viburnin, do 32% sladkorjev in manitola, klorogenska kislina, saponini, 3% čreslovin, pektini, barvila in kar 40 mg% vitamina C.  V Skandinaviji so iz plodov včasih izdelovali odličen liker. Seme lahko uporabljamo kot kavni nadomestek.  Sok iz svežih jagod so v preteklosti uporabljali za odstranjevanje kožnih peg, zdravljenje aken in za posvetlitev kože.

Znane so tudi raziskave o protirakovem delovanju svežih plodov kaline zmešanih z medom,pri  zdravljenju raka danke, želodca, maternice, jeter in kožnega raka.

V ljudskem zdravilstvu so s čajem iz lubja kaline uspešno zdravili slinavko in parkljevko pri živini.

Težak in žilav les pa še danes uporabljajo v strugarstvu, za izdelavo palic, pip, pet za obutev in čevljarskih klincev.

 Medtem ko so naši predniki kalino cenili kot izjemno zdravilno, se danes pogosto navaja, da so njeni plodovi strupeni. Verjetno je razlog za to neznanje, lahko pa seveda tudi namera tistih z one strani »Kalininega mostu«, da bi človeku odvzeli eno od naravnih možnosti za »zakalitev« zdravja.

Maria Ana Kolman

4.10.2015

Гантели и штанги. Купить гантели и штанги
Детские спортивные костюмы