Подвесные унитазы - Интернет магазин
игры на дисках- гитара

Ustavimo staranje

Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem,
kako upočasniti procese staranja in posledično podaljšati življenje.

Članek v pdf

Iz knjige Praktika zdravja povzemam pet tibetanskih vaj za ženske s priporočilom vsem ženskam, naj postanejovaša vsakodnevna telovadba. Vsem tistim ženskam, ki  že telovadijo po moški varianti, pa priporočam, da poizkusijo spodaj opisane vaje in same prepoznajo razliko.

Preberi več...

Dren

Po mitološkem izročilu je dren »ustanovitelj« Rima – Romul naj bi  namreč z drenovim kopjem začrtal meje bodočega mesta in po tem zapičil kopje v zemljo. Kopje se je spremenilo v drevo dren. Dren, ki se je zarasel na Palatinskih gričih, je veljal za sveto drevo. Plutarh piše, da se je pogosto dogajalo, da je mimoidoči zagledal ovenel dren in zagnal tak vik in krik, da so od vsepovsod prihiteli ljudje z vedri vode in zalivali izsušeno drevo.

 

Biblijska legenda pa pravi, da so bila nekoč drevesa na Bližnjem vzhodu zelo velika. Eno drevo pa je bilo še višje od drugih, imelo je debelo ravno deblo in bogato krošnjo. To je bil dren.  Dren ni hotel, da bi njegov les uporabljali za križe in vislice. Ko je Kristus  opazil kako obupan je dren, je rekel:« Ker si tako sočuten, bom naredil tako, da bo tvoje deblo od zdaj dalje nizko in skrivenčeno, cvetje pa bo imelo štiri cvetne listke, ki bodo spominjali na križ.« Temno rdeči plodovi drena  od takrat v mitoloških zgodbah tudi ponazarjajo kri razpetega Kristusa. 
Po neki drugi legendi naj bi bil križ, na katerem je bil križan Kristus, izdelan iz lesa drena, ki je bil v tistem času med največjimi drevesi v Jeruzalemu. Po križanju se je dren spremenil iz drevesa v grm z od žalosti  povešenimi vejami. Cvet drena s štirimi cvetnimi listki po tej legendi simbolizira križanje, trni žeblje, rdeča barva plodov pa Kristusovo kri.

Latinsko ime za dren je cornus, kar pomen rog, pa tudi vran, ki je v mitologiji sveta ptica boga Saturna, ki je imel žezlo v obliki vraninega kljuna. Znano je, da so plodovi drena priljubljena hrana vran. Vrana ima v mnogih starodavnih kulturah sakralni značaj, ker naj bi se v njo naselile duše umrlega. Rdeči plodovi drena so bili  v antiki hrana bogov, katerim je bila tudi sicer namenjena hrana rdeče barve, ki je bila ljudem strogo  prepovedana.

Na gori Ide nad Trojo je bil gaj boga Apolona, v katerem so rasla drenova drevesa, ki so jih imenovali »krani«. Pri  obleganju Troje so Heleni posekali drenov gaj in iz drenovega lesa naredili trojanskega konja. Zgodovinar Pausanius piše, da se je bog Apolon strašno razjezil, zato so mu Heleni, da bi se mu odkupili, darovali in mu dali ime Kranai. Ime Kranai je bilo v antiki ime za središče Atike, današnje Atene, Kranai je bil tudi car Atike. Njegova hči se je poročila z Amfiktionom, ki je svojega tasta ubil, preimenoval mesto v Atene in v njem  vladal 12 let. 

Dren je bil najden tudi v arheoloških najdbah iz neolita. Najstarejše imenovanje drena pa zasledimo pri Homerju, ki pravi, da je Odisej nosil drenovo kopje. Zaradi izjemne trdote drenovega lesa, so ga Grki in Rimljani namreč uporabljali za izdelavo kopij in puščic.   V muzeju v New Yorku hranijo eno najstarejših ur, katere kolesca so izrezljana iz drena.

Dren je bil kot močno drevo, ki je slovelo po svoji žilavosti, v preteklosti zelo cenjeno tudi na Balkanu. Obredne ognje so vedno kurili z  drenovim lesom. Zaradi dolgoživosti drena in dejstva, da je to prvo drevo, ki spomladi zacveti, običajno že pred novim letom,  je postal dren atribut novoletnih praznovanj. Cvetni popki drena so simbolizirali zdravje in dolgoletje. V Bolgariji so jih dodajali tradicionalnemu novoletnemu kolaču in tistemu, ki je dobil v svojem kosu drenov cvetni popek,  se je v novem letu obetalo zdravje in sreča.

Bolgari 1. januar imenujejo »Survaki« po imenu starodavnega bolgarskega praznika »survakan«. Na ta dan so opravljali obred z okrašeno drenovo vejico, ki so jo imenovali »survačka«.  Vejica drena je morala biti sveže odrezana, da je ohranila življenjsko moč narave.  Izraz »survačka« pomeni sveža in sveža drenova vejica naj bi kot atribut novoletnega praznovanja s pesmijo in blagoslavljanjem priklicala »sveže, veselo leto«.   »Survačke« so okrasili s pšeničnim klasjem in koruzo, kar je simboliziralo bogato letino, z barvnimi volnenimi nitmi – simbolom plodovitosti pri živini, rdečo posušeno papriko – simbolom potence in učinkovitosti, in česnom, ki je predstavljal zaščito od zlih duhov in bolezni. S »survačkami« so udarjali po hrbtu vseh v družini, začenši pri najstarejšem, pa tudi po hrbtih domačih živali, da bi se moč z drenove vejice prenesla  na vse člane družine, domače živali in ves dom.

Drenmarsikje cveti na Veliko noč, ko se praznuje čudežno vstajenje Jezusa Kristusa. V mnogih kulturah obstaja legenda o tem, kako sta si bog in hudič delila vse, kar obstaja na Zemlji. Ko so bila na vrsti za delitev plodorodna drevesa, je bog izbral višnjo, hudič pa dren, kajti mislil si je, da če cveti tako zgodaj, bo tudi rodil pred vsemi drugimi drevesi. Ker pa temu ni bilo tako, so se ljudje hudiču posmehovali. Hudič se je razjezil in sklenil, da se bo maščeval. Naslednje leto je naredil tako, da je sonce svetilo in grelo dvakrat močneje kot sicer. Ljudje so se veselili bogate letine, niso pa vedeli, da bo za plodovito jesenjo nastopila mrzla in dolga zima. Od takrat dalje dren imenujejo »črtovo« ali »hudičevo drevo«, saj je tisto leto, ko dren bogato rodi, zima dolga in mrzla.

Tudi v Južni Evropi obstaja mnogo zgodb in običajev, povezanih z drenom.  Srbom, Makedoncem in Bolgarom je še danes dren simbol zdravja, moči in modrosti, kar je povezano z lastnostmi drena – zgodnje cvetenje, moč in dolgoletje.  Srbi na Kosovu so po porodu posteljico nekoč odnašali k drenu, da bi bil otrok zdrav in da bi ženska rodila še veliko otrok. V Južni Srbiji so odrezano popkovino zavezovali na veje drena, da bi bil »otrok zdrav kot dren«. Na področju ob Moravi so otroke kopali v vodi, ki so ji dodali dren, da bi bil otrok zdrav in krepak.  V Bosni na Đurđev dan (Jurjevo) živino škropijo z drenovimi vejicami, da bi bila zdrava in plodna. V Črni gori so t.i. »badnjaku« dodajali tudi nekaj drena, da bi bili vsi v družini zdravi in krepki kot dren.  Na Kosovem polju so po večerji na božični večer okrog hiše v zemljo zarili drenove kole in vsak član družine je okrog svojega kola navezal svoj pas. V Skopski kotlini so na Đurđev dan pod vzglavnik polagali košček drena.  Na področju Aleksinca in v Pomoravju so ljudje na dan 40 mučenikov zjutraj pojedli po en cvet drena, govoreč:«Naj bom zdrav kot dren!« Dren so na slavnostnih dodajali tudi vinu in drenove jagode uživali pred hrano.

Pri tjurskih narodih se dren imenuje  »kizil«, kar pomeni v turščini rdeč.Dren se je po Evropi in Rusiji razširil verjetno s Kavkaza ali Krima, od koder izvira tudi turško ime, ki se je ohranilo tudi v ruščini kot кизил, ki se uporablja poleg imena dren. Beseda dren je sicer izpeljanka iz staroslovanske besede dьrati, kar je prvotno pomenilo, kar trga, trnje. Izvor je verjetno indoevropska beseda derghno, iz česar je še grško térkhnos, trékhnos (poganjek, veja). Verjetno gre za imenovanje trnovih grmov, ki rodijo jagode.

Zdravilna moč drenovih jagod je bila znana že v davni preteklosti in zdravljenje z drenom je bilo zelo dobro poznano ljudskim zdravilcem. Pri narodih Kavkaza in Srednje Azije je  dren simbol vzdržljivosti. Dren na Kavkazu imenujejo tudi »Šajtanove jagode«. Legenda namreč pravi, da je nepotrpežljiv in požrešen Šajtan (satan) prosil Alaha, da mu da zgodaj cvetoči dren. Neučakan se je naveličal čakanja, da bi jagode dozorele in dren je podaril ljudem.

Iz drenovega lesa so izdelovali orožje. Grki in Rimljani so nezrele drenove jagode nasolili tako kot olive. Rastlino so kultivirali in razvili najdonosnejše sorte.

Peter I. Veliki je za gradnjo Sankt Petersburga naročil pripeljati najbolj kvalitetna drevesa, med njimi tudi dren. Dren je bil od 17. stoletja dalje vedno zasajen tudi v carskih vrtovih. Po ukazu carja Alekseja Mihailoviča so v botaničnem vrtu Izmailovu v Podmoskovju razvili nekaj sort drena, ki je ustrezal klimatskim pogojem Rusije.

Pri nas sta razširjeni dve vrsti drena: rumeni dren (Cornus mas), imenovan tudi navadni dren in rdeči dren (Cornussanguinea).

Rumeni dren sodi v botanično skupino drenovk. Kot grm ali nizko drevo je štrleče razvejan, vrhovi vej so pogosto previsni, skorja mladih grmov je gladka in rumeno-siva, kasneje pa potemni in razpoka. Mladi poganjki so pogosto nežno dlakavi, na osončeni strani rdečkasti, cvetovi v klobukastih socvetjih so rumeni in se pojavijo že pred olistanjem, s štirimi roglji, obdanimi s štirimi rumenkasto zelenimi ovršnimi listi.Koreninski sistem je dobro razvit in sega globoko v tla.  Listi so jajčasto ovalni, dolgi od 4 do 10 cm, s 4-5 pari stranskih žil, spodaj bleščeči. Septembra in oktobra zorijo jajčasti škrlatno rdeči viseči plodovi dolžine do 2 cm. Dren raste v Srednji in Južni Evropi ter Mali Aziji na območjih z apnenčasto matično kamnino, v sončnih svetlih gozdovih, pogosto tudi na ilovnatih in skalnatih tleh. Glede na rastišče so drevesa rumenega drena lahko zelo različnega videza. Prosto rastoč na sončnem mestu se rumeni dren v starosti lahko razvije v visok grm z debelim debli ali v drevo s kroglasto krošnjo. V podrasti  velikih dreves pa rumeni dren, ki sicer tudi dobro prenaša senco, vrsto let obdrži obliko majhnega razprostrtega grma. Plodove kiselkastega okusa  ali drenulje ob dozoritvi jemo tudi surove ali pa predelane v marmelado, kompot, sadni sok, džem, vino, žganje, liker, kis, vložene v soli kot olive ali kis podobno kot kisle kumarice. Listi so nadomestek za pravi čaj, praženo seme pa za kavo.

Rumeni dren - Cornus mas   uspeva po vsej Sloveniji z izjemo hladnejših predelov, kjer uspeva le na prisojnih apnenčastih pobočjih.  S plodovi se hranijo številne ptice in druge živali. Cvetovi predstavljajo eno prvih čebeljih paš v letu. Ker tvori globok in razvejan koreninski sistem, ga uporabljamo pri pogozdovanju zaradi preprečevanja  erozije. Dren je tudi priljubljena okrasna rastlina, ki nas spomladi v vrtovih in parkih razveseljuje z zgodnjim cvetenjem in jeseni z rdečkastimi listi.  Težak les v vodi ne plava. Uporabljajo ga za izdelavo orodja, palic, pip, čevljarskih klincev in lesenih žebljev.  V preteklosti so iz njega izdelovali loke, kopja, ročaje za meče in različna orodja. Iz lubja je mogoče pridobivati rdeče barvilo, iz listov pa tanin. 

 

 

 

Rdeči dren (Cornussanguinea) je do 6 m visok grm z lokasto previsnimi vejami z rdečkasto, deloma tudi črno skorjo. Listi so podolgovato jajčasti, dolgi od 4 do 10cm, listne žile jasno izstopajo s 3-4 lokasto izhajajočimi stranskimi pari žil, spodaj so dlakavi in jeseni rdeče obarvani. Cvetovi so beli s štirimi roglji v 4-8 cm širokih sestavljenih latastih socvetjih. Septembra zorijo modro-črni kroglasti in koščičasti plodovi, užitni le popolnoma zreli.  Zaradi tvorjenja koreninskih pritik se rdeči dren hitro razraste v strnjene sestoje in lahko pri tem dobro utrdi brežine. Ker dobro uspeva skoraj na vsakem rastišču, ga pogosto uporabljajo za revitalizacijo nasipališč ali ledin. Iz plodov so včasih izdelovali olje, ki so ga uporabljali tudi za gorivo in izdelavo mila. Iz mladih vej ponekod še danes  pletejo dolgo obstojne košare.   

Pregovor »zdrav kot dren« verjetno izvira od trdote in odpornosti lesa, lahko pa tudi od odpornosti drena proti boleznim in škodljivcem. Znano je, da dren odganja insekte, če pa drenulje sušimo doma, bo zrak čist in sterilen, ker  eterična olj, ki se sproščajo pri sušenju,  uničujejo  patogene klice.
Zdravilna moč drena je posledica njegove biološke sestave: v plodovih je od 10 do 17% sladkorjev (fruktoza, glukoza),  2-3% sadnih kislin  (limonina, jabolčna,jantarna), vitamine C, B, E in P, provitamin A, pektin, tanin in dušikove spojine. Obstaja veliko elementov v sledovih kot so hlapne soli žvepla, kalija, magnezija, železa in kalcija. Mimogrede, vsebnost vitamina C v drenu včasih presega rekorderja po njegovi vsebnosti- črni ribez: 100 g drenulj  vsebuje približno 50 g askorbinske kisline. Semena  drena vsebujejo maščobna olja, lubje  tanine, glikozid Corinne, jabolčno kislino in druge elemente. Listi so dragocen vir vitaminov C in E. Korenine vsebujejo glikozide in kinin, ki se uporablja pri zdravljenju malarije.

Maria Ana Kolman

2.10.2015

Гантели и штанги. Купить гантели и штанги
Детские спортивные костюмы