Подвесные унитазы - Интернет магазин
игры на дисках- гитара

Ustavimo staranje

Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem,
kako upočasniti procese staranja in posledično podaljšati življenje.

Članek v pdf

Iz knjige Praktika zdravja povzemam pet tibetanskih vaj za ženske s priporočilom vsem ženskam, naj postanejovaša vsakodnevna telovadba. Vsem tistim ženskam, ki  že telovadijo po moški varianti, pa priporočam, da poizkusijo spodaj opisane vaje in same prepoznajo razliko.

Preberi več...

Jerebika

Jerebiko številne pesmi, legende in miti opevajo kot drevo ljubezni, sreče in zaščite, po starodavnem prepričanju pa naj bi odganjala tudi bolezen in zle duhove. Jerebika je bila pri poganih posvečena bogu Perunu in ker so verjeli, da dom ščiti pred vsem slabim in tudi pred udari strele, so jo sadili ob svojih domovih. Zelo razširjena je skoraj povsod v zmernem pasu: v Evropi, na Bližnjem vzhodu, ZDA in Kanadi, v ruskih stepah in goratih pobočjih Evrope in Azije.  Pri nas je najbolj pogosta na Gorjancih, najdemo pa jo tudi v Zgornji Savinjski dolini in na Pokljuki.

 

Podoba jerebike z oranžno – rdečimi grozdi jagod navdihuje mnoge narode, ki so ustvarili številne mite in legende o tem čudovitem drevesu. Jerebika je tako postala nekakšen talisman, zaščitnik domačega ognjišča oz. doma pred zlimi duhovi, pa tudi popotnikov, saj je veljalo, da so ljudje, ki nosijo pri sebi listje, plodove ali amulete iz jerebike, na poti varni in tudi v prenesenem pomenu vedno sposobni najti pravo pot. Tudi pri nas je znano, da so palice za pomoč pri hoji izdelovali iz lesa ali korenin jerebike.


Jerebiko so častila mnoga ljudstva v številnih ljudskih pesmih, upodabljali so jo v ljudski ornamentiki in jo opevali bolj kot katerokoli drugo drevo. Močno je zasidrana v folklori, še danes pa se je ohranila na številnih grbih nemških dežel in kot logotip tudi pri eni izmed nemških vojaških enot. Upodobitve jerebike, ki jih srečujemo v ljudski umetnosti, dekorativnem slikarstvu, pa tudi pesmih, legendah in pravljicah, pogosto simbolizirajo lepo žensko z grenko usodo, kot so grenke jerebikine jagode. Še danes je med nekaterimi ljudstvi, ki živijo na področjih, kjer raste jerebika, razširjeno verovanje, da je jerebika sveto drevo in zato velja prepoved uporabe jerebikinega lesa za kurjavo. Če bi v peči gorelo poleno jerebike, bi zato nekdo v družini zbolel in ne bi ozdravel vse dokler iz peči ne bi odstranili jerebikinega pepela. Iz lesa jerebike je dovoljeno izdelovati le obredne predmete, vretena za kolovrat, zibelke, žlice, zajemalke in čaše. Jerebika je eno od 12-ih svetih dreves druidskega koledarja. Druidi, Kelti in Skandinavci so v jerebikin les vrezovali magične rune. Po ljudskem pravoslavnem koledarju  še danes praznujejo konec septembra praznik "Peter Pavel Rjabinski" (rusko ime za jerebiko je rjabina – рябина). Na ta dan nabirajo vejice in plodove jerebike in jih kot šopke zavezujejo nad vrati domov, hlevov in skednjev kot zaščito pred vsem slabim.  V Rusiji se je marsikje še danes ohranil običaj, da si ženin na dan svatbe položi nekaj listov jerebike v čevlje, nevesta pa nekaj jagod v žep, kar naj bi jima zagotavljalo zaščito pred uroki.

Kot zaščita pred vsem slabim se je jerebika uporabljala tudi pri skandinavskih narodih. V nordijski mitologiji boginja ljubezni in lepote Freya nosi ogrlico iz plodov jerebike, kar jo ščiti pred vsem slabim. Sicer je bila jerebika v nordijski mitologiji tudi simbol boga Thora, vladarja bliska, groma,  neviht in plodnosti. Thor je bil sin vrhovnega boga Odina in boginje zemlje Ërde. Legenda pravi, da je Thor plaval čez  reko Vimur in močan tok narasle reke ga je pričel odnašati. Ujel se je za vejo jerebike in se rešil na breg reke. Iz te legende je nastal rek: jerebika – rešiteljica Thora. Gre za simboliko: če je jerebika rešila boga, lahko toliko bolj reši človeka. Zato so Vikingi v svoje ladje vedno vgradili kos lesa jerebike kot zaščito pred brodolomom. Ko gredo ribiči na Norveškem na morje, pogosto še danes jemljejo s seboj šopek jerebike, saj verjamejo, da jim to zagotavlja varno plovbo in vrnitev domov. 

Pri Slovanih jerebika pogosto simbolizira nesrečno ljubezen in s tem povezano grenko usodo. Ena izmed legend govori o hčeri bogatega trgovca, ki se je zaljubila v revnega mladeniča. Oče je tej ljubezni močno nasprotoval in da bi se znebil revnega fanta, je poklical na pomoč čarovnika. Dekle je zvedelo za namero svojega očeta in pohitelo proti bregu reke, kjer sta se zaljubljenca sestajala. Od daleč je klicala svojemu dragemu, naj zbeži, ker prihaja čarovnik. Fant je skočil v reko in jo preplaval. Ko je bil na drugem bregu, je čarovnik dvignil čarobno palico in zamrmral urok. Nenadoma se je zabliskalo in močno zagrmelo. Fant se je spremenil v hrast. Nesrečno dekle je dvignilo roke k nebu in izreklo prošnjo, naj ju nebo ne loči. Takrat je udarila strela, zagrmelo je in dekle se je spremenilo v vitko jerebiko, ki je svoje veje stegovala k ljubljenemu.

Jerebiko srečujemo tudi v stari grški mitologiji. Grška boginja mladosti Heba, hči Zevsa in Here je v palači svojega očeta na Olimpu bogovom točila ambrozijo in nektar nesmrtnosti iz posebnega kultnega vrča. Nekega dne pa je ta vrč izginil, ker so ga ukradli demoni. Zeus je poslal svojega zvestega služabnika orla iskat ukraden vrč. Orel je bil v bitki z demoni ranjen, izgubil je nekaj peres in krvi. Iz krvi in peres, ki so padla na zemljo, je zrasla jerebika, ki ima plodove rubinaste barve kot kri in listje v obliki orlovega perja.   

Indijanska legenda pripoveduje, da je bila nekoč zelo huda in dolga zima. Ljudem in živalim je zmanjkovalo hrane. Indijanci so se napotili na lov, vendar so v gozdu našli le trupla izstradanih živali. Prosili so Velikega duha Manitouja za odrešitev od lakote. Veliki duh jim je naročil, naj od vsake mrtve živali vzamejo kapljico krvi in z njo namažejo debla dreves. Naslednjega dne so na vseh teh drevesih zrasli šopi rdečih jagod. Indijanci so se zahvalili Velikemu duhu, ki jim je obljubil, da bo vsako leto pred prihodom zime ljudem podaril bogat pridelek jerebike.  Še danes velja prepričanje, da bo tisto leto, ko jerebika bogato obrodi, zima dolga in mrzla.

V nekaterih evropskih državah je jerebika zasajena na pokopališčih, da bi zaščitila mrtve od temnih sil.

Na spodnjem delu jagode jerebike je vidna majhna  peterokraka zvezda ali pentagram, ki je eden najmočnejših poganskih simbolov zaščite, kar je verjetno močno vplivalo na prepričanje o magični moči tega drevesa. V Rusiji so hudo bolne ljudi zato vozili v gozd in jih puščali pod jerebiko, ki naj bi bolniku odvzela vso slabo energijo in ga pozdravila.

Latinsko ime za jerebiko  sorbusaucupariapomeni drevo, ki privlači ptice (avis – ptica, capere – privlačiti, pritegniti).  Jerebika v ledeno mrzlem zimske času nudi hrano pticam, ki nikoli ne zapustijo avtohtonega habitata. Jagode dozorijo jeseni, vendar postanejo pticam okusne šele po prvi zmrzali, ko izgubijo grenkobo. 

Plodovi jerebike se uporabljajo za marmelade, vina, likerje, sokove, čaj in za moko. So zakladnica hranilnih snovi in vitaminov: 100 g jagod vsebuje 9 mg vit.A in 70 mg vit.C, 1,4 mg vitamina  E, vitamine B1 (tiamnin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B9 (folna kislina), vitamin P (flavonoidi).  Bogata je tudi vsebnost mineralov: 230 mg kalija, 330 mg magnezija, 42 mg kalcija, 17 mg fosforja, 2 mg železa, mangana, bakra in cinka. Jagode jerebike vsebujejo še 1,4 g beljakovin, 0,1 g maščob, 11,8 g ogljikovih hidratov (vključno z mono in disaharidi 8,5g), 3,2 g vlaknin, pektin, 2,2 g organskih kislin (jabolčna, sorbinska, citronska, klorogenska), fenolne spojine in karoten. 

Zdravilne lastnosti jerebike so v ljudskem zdravilstvu  visoko cenjene. Ljudska modrost pravi, da če vsak dan poješ 10  jagod jerebike, nikoli nimaš težav z očmi in tudi na starost ne potrebuješ očal.Ženske, ki pijejo čaj iz posušenih jagod, listov ali mladih poganjkov, ohranijo   lepoto in prožnost telesa v pozno starost. V plodovih jerebike je namreč visoka vsebnost vitaminov A in C, ki  sta močna antioksidanta.

Visoka je tudi vsebnost organskih kislin ter različnih fenolnih spojin  kot so antociani, flavonoidi, tanini in fenolne kisline. Študije učinka fenolnih spojin na človeško telo so pokazale, da imajo močne antimikrobne in antioksidativne lastnosti: preprečujejo lipidno oksidacijo, s čimer se prepreči možnost nastanka raka.

Sok in zeliščni čaji iz jagod jerebike imajo antimikrobne in antibakterijske lastnosti. Snovi v jerebiki na primer uničujejobacillus salmonele, zavirajo vrenje in gnitje  v črevesju in učinkovito delujejo proti griži.Jerebika ugodno vpliva na prebavila pri znižanem izločanje želodčnega soka in deluje tudi kot odvajalo.  Sveže ali zamrznjene jagode imajo pozitiven učinek na jetra in žolčnik: ščitijo jetra, uničujejo  maščobne obloge v jetrih in pospešujejo izločanje žolča.

Prisotnost velikih količin kalija in magnezija v plodovih jerebike blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem. Jerebika zmanjšuje raven holesterola v krvi, s čimer se čistijoin krepijo stene krvnih žil, zato je priporočljivapri kardiosklerozi, aterosklerozi, aritmiji in popuščanju srca.  Jerebika skupaj s koprivami in koruznimi laski zlasti učinkovito deluje na povišanje trombocitov in proti slabokrvnosti. Odsvetuje pa se uživanje jagod jerebike pri hipertenziji ter  po kapi in srčnem infarktu, prav zato ker povečuje število trombocitov v krvi.

Sok iz jerebikinih jagod z medomje odlično sredstvo za zdravljenje prehladov in bolezni dihal.  Študije so namreč pokazale, da takšen sok zavira rast pnevmokokov in stafilokokov - povzročiteljev pljučnice in drugih nalezljivih bolezni, ki se pogosto pojavljajo kot zaplet po gripi, bronhitisu, vnetju mandeljnov ali drugih podobnihobolenjih. Grgranje soka ali prevretka je koristno pri angini in drugih vnetjih grla in žrela.  Svež sok jerebike je učinkovito sredstvo proti hripavosti in je poznano in cenjeno sredstvo za ohranjanje dobrega glasu pri pevcih in napovedovalcih.

Jerebika je močan  diuretikin zmanjšuje otekline.  V ljudskem zdravilstvu so sok uporabljali  za zdravljenje revmatičnih bolezni, ledvičnih kamnov in bolezni ledvic. Poleg tega tudi ustavlja notranje krvavitve, vključno s krvavitvami iz maternice.

Jerebika  aktivira presnovo in porabo energije v tkivih, zato se sok in čaji  priporočajo kot adaptogen za ljudi s hudo ali  dolgotrajno boleznijo. Zaradi prisotnosti vitamina P (flavonoidov) jerebika učinkovito deluje pri zdravljenju astenije in kaheksije. 

Ker ima močne antioksidativne lastnosti je jerebika že od nekdaj visoko cenjena tudi v kozmetiki. Maska iz zdrobljenih jagod jerebike in medu obnavlja kožo in odpravlja gube. 

Obstaja več kot 80 različnih vrst jerebike, ki rastejo v zmernem pasu severne poloble. Jerebika je zelo odporna na mraz, saj prenese tudi temperaturo pod -500C. V ugodnih pogojih živi od 100 do 150 let. Razmnožuje se s semeni in koreninskimi poganjki. Cveti maja in oddaja močan mandljev vonj, ker se sprostijo hlapljive snovi, zlasti trimetilamin, ki privablja čebele in druge žuželke opraševalce. Ima pa tudi sposobnost samoopraševanja. Jerebika lahko daje na 1ha do 40 kg rdečega in dišečega medu. Na enem drevesu zraste lahko tudi do 100 kg jagod, debeline okrog 1cm v socvetju po 50 kosov. Vsaka jagoda ima od 4 do 8 semen. Jerebika slovi po svoji lepoti v vseh letnih časih. Škrlatno rubinasta barva plodov pa jeseni jerebiki da prav posebno lepoto. Tudi ko listje odpade, se jagode obdržijo na golih vejah. Pogled na jerebiko, ki je že slekla vse listje, obdržala pa rubinaste jagode v grozdih, z ozadjem zelenega bora, je podoba izjemne lepote.

Jerebika nadomešča sadje na področjih, kjer klimatski pogoji ne omogočajo, da bi uspevala sadna drevesa. Ena izmed legend pravi, da je ruski pastir Ščelkunov iz vasi Nevežin pasel krave in v gozdu našel jerebiko z velikimi sočnimi jagodami. Izkopal je drevo in ga zasadil ob svoji hiši. Kmalu se je jerebika zasadila po vsej vasi. Prebivalci Nevežina so sladke jagode prodali trgovcu PjotruSmirnovu iz Moskve, ki je iz njih naredil žganje, liker in druge alkoholne pijače. Slava vodke Smirnoff se je razširila daleč prek meja Rusije. Smirnov je svojo vodko imenoval »nežinskova«, da konkurenti ne bi izvedeli od kod dobiva surovine. V Nežinskem(za razliko od Nevežina) jerebika namreč sploh ni rasla.

Pri jerebiki so uporabni vsi deli drevesa. Ljudje  jo ponekod imenujejo tudi gozdni dragulj in grozdje severa. Plodovi jerebike so sicer grenko-trpki, če pa jih za nekaj ur zamrznemo, postanejo sladki.   Uporablja se za napitke, čaj, kompot, posušeno sadje, marmelado, napitek kvas, žele, marmelado, vino, žganje in kot dodatek čokoladi. Iz zmletih posušenih plodov delajo tudi moko. Lubje vsebujeveliko čreslovin in so ga v preteklosti uporabljali za strojenje usnja.
Iz lubja in vejic  so včasih izdelovali rjavo ali črno naravno barvilo. Starejši ljudje se spominjajo,da so včasih listje jerebike polagali na krompir v kleteh in s tem
preprečili cimljenje (kalitev) krompirja ter s tem podaljšali njegovo uporabnost. Listje jerebike se dodaja tudi oporečni vodi, da se prečisti. 

Jerebika je ena tistih »pozabljenih« ali pa kar zanemarjenih rastlin, ki je sicer del našega naravnega habitata, pa vendar jo večina ljudi ne pozna. Ker naše naravno okolje nudi idealne pogoje za njeno rast, pa bi bilo prav, da bi našla svoje mesto tudi na naših vrtovih.

Maria Ana Kolman

18.9.2015

www.youtube.com/watch?v=lQ-HbnCobqk

Гантели и штанги. Купить гантели и штанги
Детские спортивные костюмы